Med kamnitimi uličicami in sodobnimi idejami
Umetnost ima moč povezovanja ljudi, tudi takrat, ko prihajajo iz različnih kulturnih okolij. V Sloveniji to še posebej velja za kraje, kjer zgodovina diha skozi arhitekturo in kamnite ulice. Eden takih biserov je galerija Šmartno, ki se nahaja v slikoviti briški vasici in je postala priljubljena točka za domače in tuje obiskovalce. V zadnjih letih je ta prostor postal središče razstav sodobne umetnosti, likovnih del domačih ustvarjalcev ter kulturnih dogodkov, ki povezujejo lokalno skupnost in širši evropski prostor.
Galerija Šmartno ni le razstavni prostor, temveč tudi kraj srečevanja različnih generacij in umetniških pristopov. V sklopu njenih dejavnosti potekajo tudi pogovorni večeri, delavnice za otroke in literarni dogodki. Obiskovalce privablja tudi edinstvena lokacija, saj je vas Šmartno obdana z vinogradi in griči, ki omogočajo preplet kulturne in naravne izkušnje. Prav zato je galerija pogosto vključena v širše kulturne poti in tematske izlete, ki jih organizirajo turistične agencije in občinske skupnosti.
Zaradi svoje umeščenosti v Goriška Brda, kjer se srečujeta slovenska in italijanska dediščina, je galerija Šmartno pogosto vključena v čezmejne projekte. Ti projekti zajemajo tudi širšo kulturno in turistično ponudbo, ki vključuje kulinariko, vinarstvo, glasbo in arhitekturo. V tem kontekstu se v regiji pojavljajo tudi drugi turistični elementi, med katerimi so občasno omenjeni igralniški centri. Čeprav kazinoji niso osrednji del kulturnih programov, so v določenih primerih del paketov, ki jih obiskovalci iz tujine združujejo s kulinaričnimi večeri, razstavami ali koncerti.
V širšem evropskem prostoru se umetnost vse bolj povezuje z drugimi oblikami preživljanja prostega časa. Kulturni turizem pogosto vključuje kombinacijo razstav, koncertov, arhitekturnih ogledov ter sprostitvenih dejavnosti. Kazinoji, še posebej v turistično razvitejših državah, kot so Avstrija, Italija ali Francija, so pogosto del večjih kompleksov, ki vključujejo tudi gledališča, muzeje, konference in umetniške galerije. V tem smislu je mogoče govoriti o hibridni obliki turizma, kjer obiskovalci iščejo uravnoteženost med zabavo, kulturo in sprostitvijo.
Slovenija pri tem ni izjema. V krajih, kot so Portorož, Nova Gorica in Rogaška Slatina, kazinoji niso zgolj prostori za igro, temveč so vpeti v širše hotelske, wellness in kulturne centre. Obiskovalci, ki se odločijo za oddih v teh krajih, pogosto obiščejo tudi lokalne muzeje, galerije in razstavne prostore. V Novi Gorici je ta preplet še posebej izrazit zaradi bližine italijanske Gorice, s katero mesto že dolgo razvija skupne kulturne in gospodarske pobude. Tako se na primer obiskovalci umetniških dogodkov ali koncertov v enem večeru znajdejo tudi v igralnici, vendar to ni glavni namen njihovega obiska.
V zadnjih letih se vse več govori o trajnostnem turizmu, ki vključuje tako spoštovanje lokalne skupnosti kot tudi uravnoteženo ponudbo za obiskovalce. V tem okviru so kulturni prostori, kot je galerija Šmartno, še posebej pomembni, saj spodbujajo povezovanje umetnosti, lokalne obrti in izobraževanja. Po drugi strani pa se tudi igralniški sektor vse bolj zaveda svoje vloge v tem prostoru in vključuje družbeno odgovorne prakse, kot so podpora kulturnim dogodkom, donacije lokalnim društvom in sodelovanje z umetniškimi pobudami.
V Evropi obstajajo številni primeri, kjer so kulturni prostori in igralniški centri našli skupni jezik. V Luksemburgu na primer so prostori kazinoja večkrat gostili fotografske razstave in jazz koncerte, medtem ko v Estorilu na Portugalskem del igralniškega kompleksa služi kot prizorišče za mednarodni filmski festival. Takšna prepletanja ne le bogatijo kulturno ponudbo, ampak dokazujejo, da se tudi prostori, ki so včasih veljali za povsem komercialne, lahko razvijejo v pomembne akterje lokalne skupnosti.
V slovenskem prostoru je še veliko priložnosti za tovrstna sodelovanja. Mnoge manjše galerije, kot je galerija Šmartno, že sodelujejo z različnimi deležniki, vendar obstaja potencial za še tesnejše povezave z regijskimi turističnimi in gospodarskimi akterji. S tem bi lahko dosegli večjo prepoznavnost tako umetniške kot širše kulturne ponudbe, hkrati pa prispevali k razvoju odgovornega in raznolikega turizma, ki spoštuje tako dediščino kot sodobne trende.
